Pastinak, znan tudi kot ovčje korenje ali germanska korenina, je starodavna korenovka. Vse do globoko v 18. stoletju je bila zimska jed za večino prebivalstva, nato pa sta jo nadomestila krompir in korenje. Pred približno dvajsetimi leti je pastinak zaradi ekološkega kmetovanja doživel preporod in je danes na voljo skoraj povsod na tedenskih tržnicah in v trgovinah z živili. Gojenje na vrtu zahteva malo nege in se zato splača ljubiteljem pastinaka. Zdaj obstaja nešteto receptov za to okusno zimsko zelenjavo.
Splošne informacije o pastinaku
Pastinak je korenasta zelenjava, ki je v sorodu s korenjem in tako kot korenje spada v družino dežnikaric. Poznani sta dve vrsti: zelenjavni pastinak, Pastinaca sativa, je enoletnica in ima debelo, dolgo korenino, gojijo ga komercialno in ljubiteljski vrtnarji
Travniški pastinak, Pastinaca sativa pratensis, raste samoniklo na travnikih, obrobjih njiv in na suhih pobočjih, običajno dvoletnik in ima tanjše korenine. V preteklosti so travniški pastinak uporabljali tudi v kuhinji. Belo-rumenkasto korenino pastinaka zlahka zamenjamo s korenino peteršilja. V nasprotju s tem pa ima sladek, aromatičen in pikanten okus. Zaradi visoke vsebnosti eteričnih olj, mineralov in vitaminov je dragocena zelenjava, ki vsebuje tudi zelo malo nitratov. Korenino uporabljamo za kremne juhe, pireje, kuhamo jo na pari ali spečemo kot prilogo, surovo naribamo kot solato, med poznavalci pa jo cenimo predvsem kot pastinakov čips in jo na tanke rezine ocvremo v olju. Če je gojenje dovolj dolgo, lahko koren pastinaka zraste do 20 cm v dolžino in približno 7 cm v debelino ter tehta od 100 do 1200 gramov.
Zahteve glede lokacije in tal
Na pretežno sončni lokaciji se pastinak zelo dobro obnese s humusno bogato, težko do ilovnato zemljo. Ugodna so tudi barjanska tla. Vrednost pH naj bo med 5,5 in 7,0. Pomembno je, da zemljo dobro in globoko zrahljamo, da lahko korenine rastejo ravno in se ne razvejajo. Tako kot pri korenju v zemljo ne vnašajte svežega gnoja ali nezrelega komposta, saj bo to pritegnilo škodljivce. Zrel kompost ali naravno gnojilo je zelo primerno kot prvo gnojenje pri setvi.
Setev in nega
Pri setvi pastinaka pazimo na kolobarjenje. V gredici ne smejo slediti drugim cvetličnim rastlinam, kot so korenje, peteršilj, lušček, komarček, janež, koper ali kumina. Seje se zgodaj. Odvisno od vremena od sredine do konca marca. Možna pa je setev do junija. Pozneje ko je seme posejano, manjše korenine ostanejo. Idealna je globina setve 2 cm na razdalji okoli 10 cm, medvrstna razdalja naj bo najmanj 35 cm. Semena potrebujejo 15-20 dni, da vzklijejo ob stalni vlagi. Na območjih z nevarnostjo pozebe lahko gredico prekrijemo s flisom ali folijo, saj poganjki na mrazu radi poženejo. Tudi če je spomladi veliko dežja, je priporočljivo pokrivanje, saj preveč vlage povzroči zastajanje rasti. Ko so rastline visoke okoli 10-15 cm, prejmejo še en zmeren odmerek gnojila. Redno zalivanje je pomembno od junija do septembra. To spodbuja rast, preprečuje pokanje korenin in nastanek talne skorje. Vendar se je treba izogibati zalivanju! Med rastno sezono je poleg zalivanja in enkratnega dognojevanja potrebno le tu in tam skrbno okopavanje in pletje za nego. Pri 30 rastlinah na kvadratni meter je pridelek približno 6-8 kg.
Pobiranje in shranjevanje
Od oktobra, po obdobju gojenja 180-200 dni, se lahko nabirajo korenine. To storite tako, da zemljo zrahljate z vilicami za prekopavanje in pastinak previdno izpulite. Liste nato porežemo na en centimeter, korenine pa shranimo v pesek pri približno 0 stopinjah in visoki vlažnosti. Če ga hranite predolgo, postane okus nekoliko grenak. Liste lahko uporabite sveže ali posušene za aromatiziranje jušnih osnov. Odvisno od uporabe lahko pastinak tudi narežemo na trakove ali kocke, blanširamo in po obiranju zamrznemo. Ker so korenine popolnoma odporne, jih lahko pustite v gredici in jih po potrebi nabirate v dneh brez zmrzali. So pa poslastica za miši in voluharje, zato jih je priporočljivo odstraniti s tal pozno jeseni.
Škodljivci in bolezni
Glede škodljivcev lahko pastinak napadeta korenjeva muha in listne uši. Zato pri pripravi tal ne smete uporabljati niti svežega gnoja niti nezrelega komposta. Da bi preprečili bolezni, kot so korenčkov črnilo, pepelasta plesen in koreninski škrlup, je treba upoštevati kolobarjenje. V idealnem primeru pastinak posejemo na gredico, kjer so prej rasle čebulnice, zeleno gnojilo ali meta. Če bolezni in škodljivci uidejo izpod nadzora ali če jih želite posebej preprečiti, lahko za boj proti njim uporabite biološka ali kemična sredstva, odvisno od vaših želja.
Sklep
- Pastinak je odlična zimska zelenjava, ki jo je enostavno gojiti na vrtu
- Nega ne zahteva veliko truda
- Korenasto zelenjavo lahko dobro shranite po obiranju
- Okus pastinaka je sladek in aromatičen, korenino pa lahko v kuhinji uporabite na različne načine
- Zaradi visoke vsebnosti eteričnih olj, vitaminov in mineralov je zdrava zimska zelenjava
Kultivacija v ključnih točkah
- Pastinak je dvoletna rastlina.
- Dobro uspeva v ilovnati zemlji. Primerna so tudi močvirna tla.
- Visoka vsebnost humusa je pomembna, da je pastinak aromatičen.
- Kisla tla je treba apneti!
- Idealna je pH vrednost od 5,5 do 7.
- Zemlja mora biti globoko zrahljana!
- V rahla tla vnesite zrel kompost pred setvijo!
- Izogibati se je treba nabiranju vode!
- Pastinak lahko od marca sejete neposredno na prosto. Možno je sejanje zmrzali.
- Sadilna razdalja naj bo 6 do 12 cm, medvrstna razdalja 30 do 50 cm.
- Dobre rastne razmere imajo 25 do 30 rastlin na m².
- Globina setve je en do dva centimetra.
- Pastinaka ne smemo gojiti za koprom, korenčkom, peteršiljem ali drugimi rastlinami, ki vsebujejo cvetove!
- Semena vzklijejo po 15 do 20 dneh.
- Tla morajo biti enakomerno vlažna!
- Sejete lahko tudi junija, vendar bo žetev takrat šele spomladi.
- Kalitvena doba je kratka, zato uporabite samo lansko seme!
Skrb
- V glavni rastni sezoni (od junija do septembra) morate dovolj zalivati!
- Izsušitev zemlje lahko povzroči pokanje korenin.
- Pastinak je močan hranilec. Kljub temu v rastni sezoni le malo gnojimo. Ustrezno pripravite zemljo pred setvijo!
- Poleg pletve, okopavanja in zalivanja vam ni treba storiti veliko, da bi korenine uspevale.
- Pobiranje se lahko izvede po 160 do 210 dneh, od oktobra do zmrzali.
- Če se nabira po prvi zmrzali, je korenina slajša.
- Listne uši in korenčkova muha so škodljivci.
- Črnjenje korenčka, peronospora, oidij in listna pegavost Cercospora lahko povzročijo tudi škodo.
Uporaba
- Okus je nekje med korenjem in zeleno, zelo blag, malo sladek in pikanten, včasih tudi grenak.
- Pastinak je idealen za juhe in pireje. Lahko jih pečete in kuhate.
- Koren se pred nadaljnjo obdelavo olupi.
- Ker je vsebnost nitratov zelo nizka, se lahko korenine uporabljajo tudi za otroško hrano.
- Pastinak lahko uporabite tudi surov v solatah. Korenina je naribana.
- Previdno! Pri dolgotrajnem shranjevanju in predolgo praženju lahko zelenjava postane grenka!
- Pastinak deluje diuretično in spodbuja apetit.
- Čaj iz cvetov in listov naj bi pomagal proti nespečnosti.
Sklep
Pastinak je tipična zimska zelenjava. Korenina je redko na voljo v prodaji. Če želite na mizo prinesti nekaj drugačnega, poskusite pastinak. Niso slabega okusa, vendar niso zelo okusni. Vzgoja ni zahtevna in nega ni zelo intenzivna.
