Rabarbara, znana tudi kot navadna, zelenjavna ali kodrasta rabarbara, je rastlina iz družine dresnikov. Latinsko ime 'Rheuma rhubarberum' se prevaja kot 'korenina barbarov' in se nanaša na regijo izvora, Tibet. Močna stebla se jedo. Z omejitvami jih lahko uživamo surove, predvsem pa jih lahko predelamo v številne sladice ali torte. Nekateri deli rastline so strupeni zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline. Toda ali je rabarbara sadje ali zelenjava?
Sadje ali zelenjava?
Glede na to, da se rabarbara uporablja predvsem v sladkih jedeh, kot so kompoti, marmelade, sladice in pecivo, naj bi bila bližje sadju kot zelenjavi. Tudi njegov rahlo kiselkast okus je bolj verjetno povezan z vrsto sadja. Argument v prid sadju bi lahko bil, da je zelenjavo običajno treba sejati oziroma gojiti vsako leto, sadje pa raste na trajnicah. Kljub temu je nesporno, da je rabarbara trajnica, ki jo z botaničnega vidika nedvomno lahko uvrščamo med vrtnine, četudi jo na policah supermarketov vedno najdemo poleg sadja.
Strogo gledano je rabarbara stebelna zelenjava, ki vključuje tudi šparglje, zeleno in stebelno ali rebrasto blitvo. Tukaj se ne jedo glavice plodov, ampak stebla, ne pa tudi osi poganjkov. Stebla stebelne zelenjave običajno rastejo nad tlemi, nosijo cvetove in liste ter so tudi mesnata in odebeljena. Vse to so lastnosti, ki veljajo tudi za rabarbaro.
Nasvet:
Če postavite vedro ali velik glinen lonec z glavo navzdol nad rastlino zgodaj spomladi, preden brsti, so bleda stebla, ki se pojavijo nekaj tednov kasneje, še posebej nežna in blaga.
Uporabni in strupeni deli rastlin
Rabarbara ni le zelo aromatična, ampak lahko tudi okrepi naš imunski sistem, saj vsebuje pomembne vitamine, minerale in pektine. Kitajci so to spoznali okoli 2700 let pr. pr. n. št. in od takrat naprej jo uporabljamo kot zdravilno rastlino. Sezona rabarbare se začne aprila in konča na dan sv. Janeza, 24. junija. Če je možno, ga potem ne zaužijte več. Težava te rastline je visok delež oksalne kisline, ki je zdravju škodljiva, če jo uživamo v velikih količinah.
Delež je še posebej velik v listih, ki pa vseeno niso primerni za uživanje. Stebla pa vsebujejo tudi oksalno kislino in delež se počasi, a vztrajno povečuje. Zaradi tega uživanje po 24. juniju ni priporočljivo. Do takrat je koncentracija v steblih razvrščena kot neškodljiva, zlasti če obirate aprila, ko je vsebnost oksalne kisline še minimalna. V normalnih količinah lahko brez obotavljanja uživate osvežilno zelenjavo v času najboljše žetve.
Opombe o gojenju rabarbare
Rabarbara je tako imenovani trajni posevek, posajena je enkrat, na istem mestu lahko ostane približno 10 let in se lahko pobira leto za letom. V optimalnih pogojih vsako leto poveča velikost in pridelek.
- Optimalne so sončne lege in rodovitna, rahla, globoka tla
- Najprimernejša so peščena tla, obogatena z listnim humusom
- Rabarbara ne sme biti v preveč senci
- Na temnih lokacijah stebla ostanejo zelo tanka
- Prostor, ki ga potrebuje posamezna rastlina, je približno en kvadratni meter
Po žetvi je rastlinam priporočljivo zagotoviti kompost in nekaj mineralnih gnojil, da lahko dobro okrepljene odidejo v zimski počitek. Od oktobra dalje vzdrževanje ni potrebno. Lahko tudi brez zimske zaščite.
Nasvet:
Rabarbaro je običajno mogoče prvič obirati od 3. leta dalje.
Zelenina z visoko okrasno vrednostjo
Cvetne popke rabarbare običajno potrgamo aprila/maja, da koristijo steblom. Toda zlasti rože imajo zelo visoko okrasno vrednost in so izjemno dekorativne. Pogosto se govori, da rabarbare med cvetenjem ni več mogoče jesti, a to ni nikjer dokazano.
Če dajete posebno vrednost nežnim in zelo okrasnim cvetovom, je najbolje, da pustite dva ali tri cvetne poganjke. Lahko pa se odločite za čisto okrasno rabarbaro, na primer kronsko rabarbaro ali sibirsko okrasno rabarbaro. Ta impresivna okrasna trajnica zraste do 200 cm visoko in od maja do julija očara s čudovitimi rdečimi cvetovi. Njihovi sprva zeleni in pozneje rdečkasti listi ter semenske glavice imajo tudi visoko okrasno vrednost.
Priljubljene sorte
Med približno 60 vrstami te zelenjavne rastline je nekaj sort, ki so še posebej priljubljene. Največ kisline vsebujejo sorte z zeleno lupino. Rabarbara z zelenim mesom in rdečkasto lupino je veliko blažja. Najslajše so sorte z rdečo kožico in rdečim mesom. Katero sorto te zelenjave boste na koncu izbrali, je vprašanje osebnega okusa.
Jedilna rabarbara 'Holsteiner Blut'
Pribl.60 cm visoka stebla te preverjene, srednje zgodnje in zelo prezimno trdne klasike imajo rdeča stebla s pretežno zelenkastim do rožnatim mesom. Imajo opazno blag okus. Če kremno obarvane cvetove popolnoma polomite, bo pridelek temu primerno večji.
Prehranska rabarbara 'Rosara'
Ta užitna rabarbara je tudi izjemno produktivna. Njena stebla so dolga do 40 cm, z zelenim mesom in rdečkasto kožico, cvetovi pa so krem barve.
Hranilna rabarbara 'Goliath'
Med vsemi jedilnimi rabarbarami je sorta 'Goljat' pravi velikan. Zelenomesnata, rdečkasta stebla te visokorodne sorte lahko dosežejo dolžino do 90 cm. Imajo rahlo kiselkast, močan okus. Cvetovi kremne barve so lahko na vrtu prava paša za oči. Kot pri vseh sortah je najboljši čas žetve od aprila do junija.
Malina-rabarbara 'Frambozen Rood'
Ta malinova rabarbara, imenovana tudi rožnata rabarbara, preseneča z intenzivnim, sadno svežim okusom. Njena stebla so rdeče lupine z zelenim mesom. Prijetno dišijo po malinah in so tako nežne, da jih lahko uživamo tudi neolupljene.
Rabarbara 'Red Valentine'
Ta rabarbara je sorta iz Kanade z rdečo lupino in rdečim mesom. V posebej topli pomladi lahko stebla ostanejo svetla. V primerjavi z drugimi sortami ostanejo stebla sorazmerno majhna z dolžino 30 cm.
Sklep
Rabarbara je nekoliko nenavadna, a vseeno zelo aromatična in okusna zelenjava. Tudi če bi ga nekateri uvrstili med sadje, to ne okrni njegove individualnosti. Če se ne morete navaditi na poseben okus rabarbare, bi vam lahko koristila vsaj privlačnost njenih cvetov.
