Pokošena trata, ki se redno pojavlja po košnji, je pravi zaklad. Vsebuje pomembna hranila, ki spodbujajo rast vseh vrst rastlin. Uporablja se lahko tudi za zatiranje plevela. In končno, lahko ga tudi odlično kompostiramo, da proizvedemo bogato zemljo. Na kratko: pokošena trava je preveč dragocena, da bi jo preprosto odvrgli v zabojnik za organske odpadke.
Košnja trate
V fazi rasti je treba trato redno kositi. S tem dobimo obliko in zagotovimo enakomerno zaprto površino. To je podobno kot striženje: košnja tudi spodbuja rast in s tem poskrbi za lepo trato. Čeprav je včasih lahko nadležno in dolgotrajno, bi trata brez košnje sčasoma ovenela in postala neugledna. Težava ni toliko v sami košnji, temveč v odrezku, ki nastane. Mnogi lastniki vrtov niso prepričani, kaj bi z njim storili. Samo pusti tam? Zavreči ali zavreči? Ali pa ga uporabiti kot gnojilo? V osnovi je košnja trave primerna za naslednje ukrepe:
- kot lastno gnojilo za trato
- kot naravno gnojilo za druge rastline
- kot zgornja plast za zatiranje plevela
- kot kompost
To jasno pove, da je pokošena trava preveč dobra, da je ne bi uporabili na vrtu. Z lahkoto ga je mogoče vključiti v naravni krog življenja. To pogosto prihrani stroške, tudi zato, ker je treba kupiti manj dodatnih gnojil. Predvsem pa je pomemben prispevek k varstvu okolja in ohranjanju naših naravnih virov.
Domače gnojilo
Odrezki, kot je pokošena trava, so organski material, ki bo naravno propadel. Pri gnitju se sproščajo hranila, ki jih rastline potrebujejo za rast in uspevanje. Potaknjenci so torej naravno gnojilo. Zato po košnji zlahka ostane na travniku. Proces gnitja se bo začel takoj. Učinek oploditve sledi po nekaj tednih.
Nasvet:
Pri običajni kosilnici odrezki običajno samodejno končajo v zbirnem košu. Če ga želite pustiti na travniku, morate med košnjo odstraniti ta koš.
Da bi pokošeno travo uporabili kot lastno gnojilo, pokošena stebla ne smejo biti predolga. V bistvu velja naslednje: Čim krajša so pokošena stebla, tem hitreje se začne proces gnitja. Dolga stebla pa poleti močno posuši sonce in se sprva spremenijo v seno. Po večkratni košnji lahko povzročijo tudi popolno prekrivanje trate. Listi trave prejmejo manj zraka in predvsem manj sončne svetlobe, kar posledično omejuje rast.
Mulč za trato
S tako imenovano kosilnico za mulčenje se odrezki med košnjo izjemno sesekljajo in takoj vržejo ven. Če želite pokošeno travo uporabiti kot lastno gnojilo za vašo trato, razmislite o nakupu takšne kosilnice za mulčenje.
Tudi s plastjo pokošene trave je trato očitno treba poleti zalivati. To zalivanje je dejansko potrebno za spodbujanje gnitja potaknjencev. Torej vam ni treba skrbeti glede tega. Veliko bolj pomembno pa je, da po vsej verjetnosti ne smemo zaostajati za košnjo vsake posamezne košnje. Na neki točki lahko plast enostavno postane pregosta. Zato je treba zastirko občasno uporabiti v druge namene.
Rastlinsko gnojilo
Gnojilni učinek pokošene trate se naravno ne razširi le na trato samo, ampak velja tudi za vse druge rastline na vrtu. Zato se lahko odlično uporablja tudi kot gnojilo v gredah ali kot pomemben dobavitelj hranil za žive meje, drevesa ali grmovje. Vendar morate vedno upoštevati, da traja nekaj časa, da rez dejansko zgnije. Zato ni primeren za zagotavljanje čim hitrejše oskrbe s hranili. Izrezke je mogoče uporabiti na naslednjih mestih:
- neposredno v predelu korenin rastlin
- na območjih, ki mejijo na koreninsko območje
- na gredicah med rastlinami in med hodniki
- za žive meje neposredno v območju korenin pod živo mejo
- za grmovnice, ki pokrivajo celoten obseg grma
- Na vrtnicah le v omejenem obsegu v predelu korenin
Kos trate je treba vedno nanesti po celotnem območju. Cilj mora biti zagotoviti, da skozenj ne more prodreti več sončne svetlobe. Praviloma povsem zadostuje debelina 1 cm. Seveda ob zalivanju rastlin zalijemo tudi naneseno zastirko. V določenih okoliščinah se lahko zgodi, da samo mulčenje ni dovolj. Dodatno gnojenje je pogosto potrebno, zlasti za rastline z zelo visoko potrebo po hranilih.
Opomba:
Pri gnojenju rastlin je bistveno, da smo pozorni na to, kako in ali gnojilo deluje. Če na primer pride do spremembe listov kljub gnojenju s travo ali če je rast upočasnjena, je potrebno dodatno gnojilo.
Zgornji sloj
Odrezki trate so popolni kot pokrivna plast okoli rastlin. Taka zgornja plast ima dve funkciji. Po eni strani zagotavlja, da skozenj ne more prodreti svetloba. To neizogibno pomeni, da pod njo ne bo rasel plevel, saj prav tako nujno potrebuje svetlobo. Vsako gnojenje z zastirko bo torej prispevalo tudi k zatiranju plevela. V določenih okoliščinah pa se lahko dodajo tudi semena. Po drugi strani pa ta zgornja plast zagotavlja tudi določeno stopnjo zaščite pred mrazom. Kot je znano, je lahko tudi maja v naših zemljepisnih širinah še vedno prisoten mraz. Plast zastirke iz prve košnje trate je lahko dragocena zaščita. Zadnja košnja trate v letu tudi zaščiti rastline pred prvimi padci temperature v jeseni.
Kompost
Kot organski material lahko pokošeno travo seveda tudi kompostiramo. Preprosto ga vržeš na kompost in počakaš, da zgnije. Za to pa morda ne bo dovolj prostora. Predvsem tisti, ki imajo večjo trato in morajo pogosto kositi, se hitro znajdejo pred določenimi omejitvami. Zato je smiselno imeti več poti. Odrezkov ne smemo samo kompostirati, temveč jih uporabiti tudi za druge namene. Pri kompostiranju je zelo pomembno tudi, da ga kombiniramo z drugimi organskimi materiali, kot so kuhinjski odpadki.
