Sladki plodovi bavarske fige 'Violetta'® tehtajo do 100 gramov in vsebujejo veliko dragocenih vitaminov in mineralov. V nasprotju s številnimi drugimi vrstami in sortami fig je ta posebna sorta do neke mere trdoživa na zaščitenem mestu in dobro pakirana. Brez težav pa jo lahko gojimo tudi v dovolj veliki posodi – na primer na balkonu ali terasi.
Kako zmrzal odporna je v resnici bavarska figa 'Violetta'®?
Ko govorimo o prezimni odpornosti, obstajajo zelo nasprotujoče si izjave o bavarski figi 'Violetta'®. Nekatere vrtnarske trgovine jo opisujejo kot »eno redkih trdoživih fig«, pojavljajo pa se tudi trditve, da je rastlina popolnoma odporna proti zmrzali pri temperaturah do minus 20 °C. Bavarska figa 'Violetta'® je sicer bistveno manj občutljiva na zmrzal kot druge vrste fig, vendar je in ostaja sredozemska rastlina - zato njena prezimnost ni absolutna, ampak le relativna. Sajenje te vrste fig je priporočljivo le v regijah z milimi zimami, kot so nemške vinorodne pokrajine. Vendar pa rastlina ne prenese ostrih, snežnih zim, ki so značilne za nekatera območja Nemčije.
Prezimna bavarska figa 'Violetta'®
Bavarska figa 'Violetta'® velja za sorazmerno robustno, vendar to velja samo za starejše primerke. Mlade fige pa so še zelo občutljive, zato jih je tudi v krajih z milimi zimami priporočljivo saditi šele, ko so stare vsaj tri leta. Čim mlajša je bavarska figa 'Violetta'®, tem celovitejša mora biti specifična zimska zaščita. Starejši, uveljavljeni primerki pa so kos tudi temperaturam do minus deset stopinj Celzija, če je le kratkotrajna zmrzal in ne trajna zmrzal. Posajene fige lahko zaščitimo pred mrazom na naslednje načine:
- Mulčenje koreninskega predela z listjem in/ali slamo (vsaj 50 centimetrov debelo)
- Nadzemne dele rastlin ovijte z jelovimi vejami ali kopreno
- popolno ovijanje pri temperaturah pod minus deset stopinj Celzija
- Zapakirajte lončnice, kot je opisano, ko so temperature okoli ledišča
- Vendar je priporočljivo skladiščenje in prezimovanje brez zmrzali
Ker je bavarska figa 'Violetta'® listopadno drevo, lahko prezimovanje brez zmrzali izvajamo tudi v temnih prostorih (npr. kleti). Tam so idealne temperature med dvema in petimi stopinjami Celzija. V nobenem primeru ne sme biti topleje od deset stopinj Celzija, sicer se bo rastlina prebudila iz zimskega spanja in oslabela.
Nasvet:
Starejša kot je bavarska figa 'Violetta'®, manj je občutljiva na zmrzal. Rastlino lahko do neke mere utrdite tudi tako, da jo vsako leto jeseni nekaj dlje pustite zunaj, spomladi pa jo znova postavite prej. V vsakem primeru naj bo zimsko bivanje čim krajše. Sčasoma se rastlina navadi na nižje temperature. Odsvetuje pa se sajenje v topli dnevni sobi, saj s tem oslabimo rastlino in lahko oviramo zorenje plodov.
Hranjenje kot lončnica
Bavarsko figo 'Violetta'® lahko brez težav gojite v posodi. Da zagotovite, da bo rastlina uspevala in da boste lahko pričakovali okusno letino, upoštevajte naslednja navodila:
- širok in globok sadilnik, čim več in dolgih korenin nastane
- s hranili bogat substrat in redno gnojenje
- dobra drenaža, da se izognemo zamakanju
- Tla pri sajenju se ne smejo izsušiti, sicer bodo plodovi odpadli
- Po možnosti zasenčite sadilnike, da preprečite pregrevanje
- malo zmrzali se prenaša za kratek čas, ne pa trajne zmrzali
Nasvet:
Bavarsko figo 'Violetta'® lahko tudi zakopljete na primerno mesto v vrtu s pomočjo njenega sadilnika - ki je seveda dovolj velik in ima na dnu lončka drenažne luknje. Prednost tega je, da lahko rastlino hitro izkopljete, ko nastopi zima, in jo prestavite v bolj primerna zimska bivališča.
Lokacija
Idealna lokacija je
- toplo
- sončno
- zaščiteno pred vetrom
Glede na ta opis je gojenje pred steno, obrnjeno proti jugu, še posebej priporočljivo, vendar je težava v tem, da lahko za 'Violetto'® zelo hitro postane prevroče. Prepričajte se, da je predel s koreninami ali posoda v senci in da je rastlina dovolj zalivana. V bistvu velja pravilo, da bolj ko je figa sončna, pogosteje jo je treba zalivati.
Nasvet:
Namestite izdatno koreninsko pregrado, ko sadite bavarsko figo 'Violetta'®. S tem preprečimo prosto rast korenin in tako zagotovimo, da figovo drevo po potrebi z nedotaknjeno podlago ponovno izkopljemo in prestavimo na drugo mesto. Poleg tega neovirana rast korenin ovira razvoj plodov.
Substrat
Kot vse fige potrebuje tudi Ficus carica, kot se botanično pravilno imenuje bavarska figa 'Violetta'®, prepustna, rahla in s hranili bogata tla. Za posajene primerke popolnoma zadošča običajna, s humusom bogata vrtna zemlja, če le tla izboljšamo z zrelim kompostom in ostružki roževcev. Tla, ki vsebujejo glino, pa so pretežka in jih je treba zrahljati (na primer tako, da jih izdatno obogatimo s peskom, zgornjo plastjo zemlje in kompostom). Po drugi strani pa so peščena tla preveč revna s hranili in jih je treba izboljšati z veliko komposta in zgornje plasti zemlje. V lončkih gojeni primerki zelo dobro uspevajo v dobri, s hranili bogati in rahli zemlji za lončnice ali balkonske rastline. Primeren je tudi poseben substrat za jagodičevje.
Nalivanje
Smokve, kot je bavarska figa 'Violetta'®, potrebujejo veliko vode, zlasti v poletnih mesecih. Predvsem pri posodah je pomembno, da preprečimo izsušitev substrata, sicer bodo nezreli plodovi odpadli. Zato zalivamo redno in obilno, z dobro drenažo, ki takoj odvaja odvečno vodo in se tako izognemo za rastlini nevarnemu namakanju. Voda, ki je pritekla, pa ne sme ostati v krožniku, ampak jo je treba čim prej odstraniti. Najbolje je, da bavarsko figo 'Violetta'® zalijemo po prstnem preizkusu (substrat je še vedno suh približno pet centimetrov globoko, ko vanj vtaknemo kazalec) in temeljito. Uporabite postano, mlačno vodo iz pipe ali zbrano deževnico.
Gnoji
Bavarska figa 'Violetta'® ni le žejna, ampak tudi zelo lačna. Redno gnojenje je zato izrednega pomena, čeprav bi morali za posajene primerke uporabiti organska gnojila, kot so kompost, hlevski gnoj in/ali ostružki rogov. Alternativno in za fige, gojene v loncih, je zelo primerno tudi gnojilo iz jagodičja. Rastlino je najbolje enkrat v marcu, enkrat v maju in enkrat v juliju oskrbeti z ustreznim počasnim gnojilom, takrat bo optimalno preskrbljena z vsemi potrebnimi hranili. Posajenega ficus carica pa ne smemo več gnojiti pozneje kot konec julija, sicer mladi poganjki ne bodo mogli več pravočasno dozoreti pred zimo in je rastlina zato še posebej občutljiva na poškodbe zaradi zmrzali.
Nasvet:
Bavarsko figo po gnojenju temeljito zalijte, ker se tako hranila hitreje sperejo tja, kjer se absorbirajo: v korenine.
Rezanje
Kot pri mnogih sadnih drevesih je tudi pri bavarski figi 'Violetta'® smiselno redno obrezovanje, saj ta ukrep preprečuje staranje in s tem plešavost. Obrezovanje pa smemo opraviti šele takoj po obiranju, saj so plodovi že jeseni pripeti na lanske veje – zato bi jesensko ali spomladansko obrezovanje uničilo pridelek. To pravilo velja tako za fige, gojene na špalirjih, kot tudi fige, gojene v obliki grmovja ali drevesa. Poganjke skrajšamo na okoli 20 centimetrov in odstranimo star, obolel in odmrl les. Tega odstranimo blizu tal, da naredimo prostor za nove poganjke. Takoj po rezi dajte bavarski figi 'Violetta'® še eno tekoče gnojilo za jagode.
Bolezni in škodljivci
Bolezni in škodljivci se pri bavarski figi 'Violetta'® pojavljajo zelo redko. Težave, kot so rumeni listi, slaba rast poganjkov ipd., so običajno posledica neustrezne nege - zlasti nepravilnega zalivanja in/ali gnojenja - ali prezimovanja, ki je prehladno/pretoplo. Zelo redko in predvsem v zimskem vrtu lahko figo napade rdeči pajek, kar je tudi posledica neustrezne nege in s tem šibke rastline.
