Mrtvo koščico lahko jasno prepoznamo po manjkajočih dlakah. Rastline so idealne za naravne vrtove, sicer pa nanje pogosto gledajo kot na plevel in jih izločijo. S tem se jim dela krivica. So rastline, ki jih je enostavno negovati in so idealne za večje površine, saj se same razprostirajo in tvorijo goste preproge. Še vedno lepo cvetijo in/ali navdušujejo z zanimivo pegastim ali drugače označenim listjem. Obstaja veliko vrst in sort in nekatere med njimi so res lepe. Morali bi poskusiti te vsestranske rastline.
Kratek profil mrtve koprive
- Rod Lamium
- Vključuje 25 do 30 vrst
- družina Lamiaceae
- Enoletne do trajne zelnate rastline
- Dlakava stebla in listi
- Cvetna čaša od cevaste do zvonaste oblike
- Zgornja in spodnja ustnica
- Rože bele, roza, vijolične ali rumene
- Obstajajo hermafroditne, a tudi čisto ženske rože
- Čas cvetenja glede na vrsto od pomladi do jeseni
- Delno sadje
- Čebelja paša, zelo priljubljena pri številnih žuželkah
Vrsta
Vrste mrliča so si podobne, vendar imajo tudi razlike. Belo koprivo pogosto zamenjujejo s koprivo, vendar je to predvsem posledica belih cvetov, ki so edinstveni za obe rastlini. Sicer pa večino vrst zlahka ločimo po različnih barvah cvetov. Številne vrste veljajo za plevel, le nekaj jih je posebej gojenih. Najbolj priljubljena je pegasta kopriva.
- Bela kopriva (Lamium album) – beli cvetovi, zelo podobni koprivi, uporabljajo se v medicini, užitni, visoki 20 do 70 cm, cvetijo od aprila do oktobra
- Pegasta kopriva (Lamium maculatum) - različne sorte, zelo lepi listi, srebrno sivi do beli vzorčasti, pogosto pisani, cvetovi večinoma vijolični, redkeje beli
- Ogromna koprivnica (Lamium orvala) – belo rožnati (včasih škrlatni) cvetovi, idealni za delno zasenčena mesta, visoki od 40 do 100 cm, ne tvorijo poganjkov, imajo korenika, cveti od aprila do junija
- Purple Deadnettle (Lamium purpureum) – vijolični cvetovi, visoki od 15 do 45 cm, cveti od aprila do oktobra, mladi listi so vijolično obarvani
- Navadna kopriva (Lamium galeobdolon) – majhni rumeni cvetovi z nežnimi oznakami od aprila do junija, visoki od 15 do 60 cm, zeleni listi, pogosto z belkastim ali srebrnim okrasom
- Planinska zlata kopriva (Lamium montanum) – rumeni cvetovi, cvetni kobul s 5 do 8 cvetovi, poganjki so sterilni in pozimi odmrejo, zato ni širjenja
- Srebrnolistna kopriva (Lamium argentatum) – veliko rumenih cvetov, srebrno pikčasto listje, podobno zlati koprivi
Skrb za mrtvilo
Nega mrtve koprive je neverjetno enostavna. Lokacija in podlaga morata biti primerna. Potrebujejo tudi vodo in hranila. Ni treba storiti veliko več, razen zagotoviti, da se invazivne vrste ne razširijo predaleč.
Pogoji mesta
Mrtvi kozarci imajo raje delno zasenčene ali celo senčne lege. Na soncu se ne obnesejo dobro, razen če je oskrba z vodo dobra. A tudi takrat je priporočljivo jutranje in večerno sonce. Rastline ne prenesejo močnega opoldanskega sonca. Idealno je mesto pod drevesi z deblom in dovolj prostora za višinsko rast rastlin koprive. Na dobrih mestih mrtve koprive tvorijo gosto talno oblogo in dobro pokrivajo tla. So bolj listnate rastline kot cvetoče rastline. Dobro jih je kombinirati tudi z drugimi rastlinami. Nekatere vrste so celo primerne za gojenje v lončkih.
- polsenca in senca
- Jutranje in večerno sonce, brez opoldanskega sonca
Rahla, prepustna in s humusom bogata mešanica je primerna kot rastlinski substrat. Tla naj bodo bogata s hranili in ne presuha. Bolje je uporabiti rahlo vlažen substrat. V nobenem primeru pa ne sme biti premokro. Namakanje je treba preprečiti za vsako ceno.
- Rahla, humusna, prepustna
- Hranljiv, rahlo vlažen
Rastline
Najboljši čas za sajenje mrtve koprive je spomladi ali jeseni. Rastline najbolje izgledajo v majhnih skupinah, približno 5 skupaj. Če želite doseči zaprto preprogo, posadite od 8 do 15 rastlin na kvadratni meter, odvisno od tega, kako hitro je treba površino zapreti. Sadilna razdalja naj bo vsaj 20 cm.
- Rastline spomladi ali jeseni
- 8 do 15 rastlin na m²
- Ohranjajte razdalje sajenja
Zalivanje in gnojenje
Lamije so precej nezahtevne. Treba jih je redno zalivati, sicer pa potrebujejo zelo malo nege. Tla se ne smejo izsušiti. Bolje je, če je vedno malo vlažen. Predvsem pri posodah je pomembno, da ne zalivamo niti preveč niti premalo. Zgornja plast substrata se mora izsušiti, ne smejo pa se izsušiti vsa tla. Izogibajte se stoječi vodi.
- Prst naj bo vedno rahlo vlažna
- Izogibajte se stalni mokroti in suhosti
Mrtvi kozarci bolje uspevajo, če imajo na voljo dovolj hranil. Priporočljivo je, da jim vsake štiri tedne zagotovite dodatno gnojilo, vendar le v polovični koncentraciji predpisane.
- Gnojite vsake štiri tedne
- Samo polovična koncentracija
rezanje koprive
Mrtve koprive ti ni treba veliko rezati. Odstraniti je treba le tiste dele rastline, ki so porjaveli. Kopriva je zimzelena, zato tudi pozimi še vedno lepo izgleda. Zato jeseni rastlin ne smemo rezati. Listje zagotavlja tudi zaščito korenin. Dovolj je, da odstranite grde dele rastline. Sicer ni treba rezati. Namesto rezanja mrtve koprive boste bolj verjetno morali delati na zajezitvi širjenja. Na mestih, kjer jim je všeč, se rastline rade nekoliko razrastejo. Zato jih je treba posebej zbadati.
- Ne reži
- Odstranite samo dele rastlin, ki so postali grdi
Prezimovanje koprive
Lamium je izjemno trdoživ. Nimate težav z visokimi temperaturami in ne potrebujete dodatne zaščite. Pomembno je, da ne pozabite na zalivanje tudi pozimi. Tudi v hladni sezoni so lahko dolga sušna obdobja. V dneh brez zmrzali je zato pomembno, da rastlinam zagotovimo vodo.
- Zelo odporen proti zmrzali
- Zalivanje tudi pozimi
Nasvet:
Občasno je treba odstraniti plevel med rastlinami, vsaj iz sveže posajenih rastlin. Kasneje so ti tako gosti, da plevel skoraj nima možnosti.
Propagiraj
Mrtvico lahko razmnožujemo s setvijo, potaknjenci in delitvijo. Rastline pa se rade širijo tudi samostojno, kar pa ni vedno zaželeno. Odmrle koprive se ne zasejejo, ampak tvorijo tudi podzemne pogače. Tako nastanejo goste preproge. Včasih je ravno to tisto, kar si želimo, pogosto pa postanejo zaloge prevelike. Presežek pa je preprosto preprosto odrezati.
Koprivnico delimo po cvetenju. Odrežemo del, najbolje od najmlajšega oblikovanega mesta, in ga dvignemo iz zemlje s prekopalnimi vilami. Listno in koreninsko maso previdno razdelimo. Korenine naj bodo čim manj poškodovane. Pomembno je, da je na vsakem delu močna korenina in tudi dovolj listne mase.
- Delitev po cvetenju
- Uporabite del iz zadnje zaloge
Enostavno je tudi razmnoževanje s potaknjenci. Za to uporabite necvetoče poganjke. Najboljši čas za to je poletje. Potaknjenci so ločeni od rastline z ostrim rezom, tik pod vozlom. Odstranite spodnje liste in pustite samo dva ali tri na vrhu, to zmanjša izhlapevanje. Potaknjence preprosto položite v primerno zemljo, vendar tako, da vsaj eno oko še vedno štrli iz zemlje. Za dober razvoj potrebujejo potaknjenci visoko vlažnost. Zato je pri razmnoževanju na prostem smiselno čez posodo nadeti plastično vrečko, nanjo pa postaviti kozarec (konzerv ali podobno). Vidite, da je potaknjenec zrasel, ker nastajajo novi listi.
- Striži poleti
- Naj vsaj eno oko pogleda izpod zemlje
- Visoka vlažnost
Bolezni in škodljivci
Mrtvi kozarci so pravzaprav precej robustni. Vendar pa občasno trpijo zaradi napadov listnih uši in tudi glive se nagibajo k širjenju. Še posebej pogosta je siva plesen. Prepoznamo jo po zmehčanosti listov in stebel, gnitju in značilni sivi, močno prašni gobni ruši. Pri tem je bolje preprečiti kot zdraviti, saj se proti bolezni dejansko ne moremo boriti, razen z rezanjem prizadetih delov ali odstranitvijo obolele rastline, preden se bolezen razširi. Zato je pomembno izbrati primerno lokacijo, ustrezno pripraviti sadilni substrat in redno obdelati s sredstvi za krepitev rastlin.
- Siva plesen – prašna obloga na rastlini
- Preventiva je najboljša
- Odstranite prizadete dele rastlin ali celotno rastlino
Listne uši napadajo večino rastlin. Mrtve koprive niso izjema. Listne uši sesajo rastlinske sokove in tako oslabijo rastline. Prenašajo tudi viruse. Zato morate hitro ukrepati proti škodljivcem. Listne uši prepoznamo po zvitih listih, včasih mehurjastih listih ter po lepljivih lisah in pegah na listih, sadilniku ali zemlji okoli rastline. To so izločki uši, tako imenovana medena rosa. Škodljiva je tudi zato, ker se nanjo rade naselijo sajaste plesnive glive, ki še dodatno oslabijo odmrlo koprivo. Listne uši se najraje zadržujejo pod listi ali na mladih poganjkih. Škodljivce je zelo enostavno odpraviti. Enostavno jih poškropite z ostrim curkom vode ali poškropite z mešanico vode, žganja in kančka sredstva za pomivanje posode. Tretmaje je običajno treba večkrat ponoviti.
Sklep
Mrtvice so hvaležne rastline. Potrebujejo malo nege in starejši ko so, manj je treba skrbeti zanje. Pomembna pa sta prava lega in dober sadilni substrat. Če so rastline nato oskrbljene z dovolj vode in hranil, bodo uspevale. Žuželke obožujejo mrtve koprive, rastline pa so še posebej pomembne za čebele.
