Zaradi včasih ogromne višine zavzemajo drevesa posebno mesto v vrtu in ne nazadnje med vsemi rastlinami. Bodijo nad skoraj vsem in postanejo osrednja paša za oči. Najpogostejši primer je tradicionalno hišno drevo s posebno simbolno močjo. Obstajajo drevesa z različnimi oblikami in barvami listov, z dolgimi zašiljenimi iglicami, pa tudi zimzelena in listavci. Sajenje poteka predvsem jeseni in spomladi. Kdaj je najboljši čas za sajenje, je odvisno od različnih dejavnikov, vključno z občutljivostjo na zmrzal.
Dejavniki, ki vplivajo na čas sajenja
Vsako drevo ni mogoče posaditi v vsakem letnem času. Le če so posajene ob pravem času, imajo najboljše pogoje za optimalno rast in uspevanje. Najboljši možni čas za sajenje je odvisen od različnih okoliščin.
- Najpomembnejša točka je stanje koreninske grude
- Čas sajenja je odvisen od tega, ali gre za golo korenino, v balah ali v posodah
- Razlike obstajajo tudi pri zimzelenih in listavcih
- Trdnost zadevne drevesne vrste proti zmrzali je dejavnik, ki ga ne smemo zanemariti
- Prezimna odpornost je v veliki meri odvisna od regije in podnebnih razmer
Načeloma je zaželeno, da se drevesa sadijo v času brez vegetacije, torej jeseni, čeprav je za večino možna tako jesenska kot spomladanska sajenje. Tla naj bodo vsekakor brez zmrzali. Izjema so drevesa, ki so bolj občutljiva na zmrzal, kot je judovsko drevo, fantastično lepo hišno drevo, za katerega je pomlad boljši čas za sajenje.
Omejen čas sajenja pridelka z golimi koreninami
Kot proizvodi z golimi koreninami so na voljo skoraj izključno listavci ali listavci. To so lahko sadna drevesa, kot so jablane, hruške in češnje, pa tudi vrste, ki potrebujejo več toplote, kot so marelice, nektarine ali breskve. Mimogrede, jablana je zelo priljubljena tudi kot hišno drevo. Rastline z golimi koreninami, kot že ime pove, se prodajajo brez kepe zemlje. Zaradi tega so še posebej dovzetni za dehidracijo.
Zato je treba zlasti te bale posaditi čim prej po nakupu. Če to ni mogoče in je potrebno vmesno skladiščenje, naj bo to čim krajše in v tem času se korenine ne smejo izsušiti. Najbolje jih je shraniti stran od sonca, prepiha in zmrzali.
Drevo z golimi koreninami je običajno mogoče posaditi, potem ko jeseni odpade listje, približno od sredine oktobra do začetka decembra in odvisno od vremena zgodaj spomladi okoli marca do aprila. Tla naj bodo ob sajenju vsekakor brez zmrzali. Tako jesensko kot spomladansko sajenje lahko zmanjšata nevarnost zmrzali ali škode zaradi suše. Kljub temu je priporočljivo sajenje po možnosti jeseni.
Čas sajenja za balirano blago
Tako imenovano balirano blago raste na prostem in je na splošno robustnejše in močnejše. Za razliko od rastlin z golo korenino jo ponudimo z zemeljsko kepo. Izkopavanje v drevesnici sprva oslabi rastline, saj so kljub vsej negi poškodovane njihove korenine. Vse skupaj pa ima tudi prednosti, saj izstopanje prisili rastline, da naredijo nove korenine, ki so še posebej vitalne in se dobro vrastejo v zemljo, če so pravočasno posajene.
Poleg tega pri teh rastlinah, gojenih na prostem, ni nevarnosti, da njihove korenine ne bi bile niti zdrobljene niti zrasle v krogih, kot se lahko zgodi pri rastlinah v lončkih. Čas sajenja zmrzali odpornih zimzelenih listavcev in iglavcev z zemeljskimi kepami je med njihovim naravnim mirovanjem od oktobra do marca, odvisno od vremena pa včasih tudi v mesecih september in april.
Najpozneje do konca aprila bi morali biti v tleh. Najboljša meseca za sajenje sta oktober in november, za iglavce pa september. V nasprotju z listavci zimzelene tudi pozimi izhlapijo veliko vode, zato jih je treba ukoreniniti, preden tla zmrznejo.
Sajenje lončnic skozi vse leto
- Rastline v posodah lahko načeloma sadimo vse leto
- Ob predpostavki, da so bili vzgojeni v loncu, v katerem se prodajajo
- Koreninski sistem se je moral razviti znotraj tega lonca
- Izjema pri sajenju rastlin v posodo so obdobja zmrzali
- Celoletno sajenje ni vedno ugodno
Na primer, drevo, ki ga poleti vzamemo iz lonca in postavimo v toplo, suho zemljo, veliko težje raste kot tisto, ki je posajeno ob običajnem času sajenja jeseni ali spomladi.
Nasvet:
Lončnice, ki jih ponujajo trgovine, niso nujno lončnice, saj se primerki, posajeni na polju, zaradi stabilnosti in videza pred prodajo pogosto postavijo v lonec.
Klasično jesensko sajenje
Klasični čas sajenja, predvsem pri trdoživih drevesih, je čas vegetativnega počitka. Začne se septembra in konča konec aprila. Prekine ga le obdobje zmrzali. Zdaj je mogoče posaditi vsa drevesa, ki niso občutljiva na zmrzal, kot so češnje, slive ali jabolka, možni kandidati za hišno drevo.
Ni pomembno ali gre za blago na goli koren, balirano ali kontejnersko blago. Zimzeleni listavci in iglavci se še posebej pozitivno odzivajo na zgodnjo jesensko sajenje. Čeprav so mnoga drevesa zdaj izgubila listje in so videti, kot da so v najgloblji fazi mirovanja, so njihove korenine še vedno aktivne in se zlahka zasidrajo v prst, preden se pojavi prva zmrzal.
Prednosti
Sezona sajenja se začne jeseni. Jesen kot čas sajenja se najbolj prilagaja naravnemu ritmu rastlin. Približno 23. septembra se rastline začnejo pripravljati na zimsko mirovanje. Iz listov črpajo hranila in jih shranjujejo v svojih koreninah, kar se odraža v pisanem jesenskem listju. Listje sčasoma odpade, korenine pa postanejo še bolj aktivne. Sajenje v tem času ima očitne prednosti pred spomladanskim sajenjem.
- Še razmeroma topla prst olajša rast dreves
- Rastline lahko pred zimo še vedno tvorijo veliko vlaknatih ali drobnih korenin
- Tako spomladi lažje absorbirajo vodo, hranila in kisik
- Zimska vlažnost poskrbi tudi za dober stik med koreninami in zemljo
- Praznine v zemlji, nastale med sajenjem, so zaprte
- To zmanjša tveganje poškodb zaradi sušenja spomladi
- Izbira rastlin v drevesnicah ali vrtnarskih trgovinah je jeseni največja
Jeseni posajeni gozdovi imajo tako rekoč razvojno prednost pred spomladi posajenimi, kar jim koristi, ko pride do nove rasti. Poleg tega je bistveno manjši napor pri negi in oskrbi, ki je spomladi in poleti večkrat večji.
Nasvet:
Čas med nakupom in sajenjem dreves naj bo vedno čim krajši, kar stoodstotno velja za jesensko sajenje.
Spomladanska sajenje
Nakup in sajenje spomladi, med marcem/aprilom in majem, je še posebej primerno za drevesa ali drevesa, ki so na splošno bolj občutljiva na zmrzal, oziroma še posebej v prvih nekaj letih. Sem spadajo med drugim nektarina, marelica, breskev, rdeči ali gaber, lovorjeva češnja pa tudi zimzelena magnolija ali iglavci, kot je tisa. Spomladi težave povzročajo sveže posajena drevesa, predvsem nenavadno visoke temperature v kombinaciji s sušo. Rastline, ki na tej točki še niso razvile finih korenin, zdaj trpijo zaradi ogromnega stresa.
Poleg tega morajo listavci zdaj poleg korenin razviti tudi nove poganjke, liste in cvetove, kar od njih zahteva veliko energije. Kljub temu ostaja pomlad boljša alternativa za sajenje občutljivih dreves, saj nudi boljšo zaščito pred škodo zaradi suše, ki jo povzroči zmrzal. Poleg tega v tem času niso izpostavljeni jesenskim ali zimskim neurjem in ni nevarnosti napetostnih razpok zaradi močnih temperaturnih nihanj. Je pa potreba po negi, predvsem po vodi, nekoliko večja kot jeseni.
Sklep
Ko govorimo o sajenju listavcev, iglavcev in sadnega drevja, je jesen nedvomno najboljši čas. Ni pomembno, ali so drevesa z golimi koreninami, v balah ali posodah, niti ali so zimzelena ali poletno zelena drevesa. Po drugi strani pa je bolj občutljiva drevesa vseeno bolje saditi spomladi. Četudi je potrebna nega nekoliko višja, se mlada drevesa zahvalijo z močno rastjo, bujnim cvetjem ali raznovrstnimi okusnimi plodovi. Kajti ne samo simbolično hišno drevo bi moralo več let rasti in uspevati ter ohraniti svoj prav poseben videz.
