Zima pomeni temo pomeni razsvetljavo - tudi okoli hiše in na vrtu. Toda kako bi morali upravljati sistem? Kdaj se splača uporabljati solarni sistem? Pojasnjujemo, kako oceniti potrebe in možnosti.
Drugačen letni čas – drugačen fokus
Čeprav je vaš vrt zunaj obdobja cvetenja in žetve seveda še vedno enak, se spremeni način njegove uporabe in s tem tudi osvetlitev ter vse vaše zunanje površine. Medtem ko je poleti udobno sedenje na podeželju še prijetnejše s subtilno osvetlitvijo, je pozimi poudarek na popolnoma drugačni osvetlitvi:
Hišna osvetlitev
Okoli vaše hiše je pomembno zagotoviti varno uporabnost dostopov in poti, na primer do hiše, garaže ali celo kolesarnice. Ker so dnevi veliko krajši, se število uporab v temi izjemno poveča. Tipične različice osvetlitve so:
- Reflektorji, pogosto v povezavi z detektorji gibanja
- Spremljevalne lučke na poteh
- Spotniki ali točkovne luči pod nadstreški ali ob vhodnih vratih
Vrtna razsvetljava
Na vrtu pa je pomembna tudi osvetlitev poti, na primer do kompostnika. Poleg tega sta tukaj veliko bolj pomembni še dve drugi področji uporabe:
Dekoracija
Bodisi kot nadomestilo za manjkajoče zelenje ali za posebne priložnosti, kot sta božič ali silvestrovo - svetloba ustvarja veselje in prijetno vzdušje. Poleg okrasnih individualnih luči se široko uporabljajo pravljične luči ali druge dekorativne instalacije, ki zdaj večinoma temeljijo na LED.
Rastlinske lučke
Najpozneje ob koncu zime je na vrsti tudi priprava na prihajajoče obdobje rasti in sajenja. V rastlinjakih lahko prve kalčke vzgajamo kmalu po prelomu leta pod posebno osvetlitvijo, ki posnema in nadomešča manjkajočo sončno svetlobo.
Osončje – ali je smiselno pozimi?
Kjer imate pri izbiri posameznih svetlobnih elementov in svetilk na voljo skoraj neobvladljivo veliko možnosti, sta pri vprašanju napajanja vaše razsvetljave pogosti le dve varianti:
Omrežno napajanje
Seveda lahko vse sijalke v vašem domu priključite na običajen način. Vse kar je potrebno so kabli do razdelilnika in po možnosti še enega podrazdelilnika z ločeno zaščito za vrt. Včasih je zunanjo in vrtno razsvetljavo mogoče enostavno in z malo truda povezati tudi prek napajalnika v garaži ali lopi.
Fotovoltaični sistem
Če elektriko proizvajate sami s pomočjo fotonapetostnega sistema, jo lahko seveda tudi sami uporabljate, na primer za razsvetljavo doma in vrta. Tudi tukaj za oskrbo potrebujete linijsko infrastrukturo, a uporaba lastne električne energije pozitivno vpliva na vaš račun.
Ali ne?
Da natančno to ugotovite, lahko najprej s preprostim grobim izračunom ugotovite, ali vaš sistem proizvede dovolj električne energije pozimi. Drugi korak nato zelo preprosto pojasni, ali je ta pristop ekonomičen.
OPOMBA:
V naslednji analizi predpostavljamo tako imenovani otočni sistem, ki proizvaja elektriko in jo shranjuje prek baterije. Uporabljajo se predvsem za vrtove, počitniške hiše in druge omejene namene. Prosimo, da ne zamenjate otočnega fotovoltaičnega sistema s fotonapetostnim sistemom, ki je trajno nameščen na strehi vaše hiše in se napaja v omrežje. Tukaj so tako donos kot stroški nakupa veliko višji.
Primer izračuna
Najprej potrebujete nekaj osnovnih parametrov v obliki moči vaših svetilk kot osnovo za vsak izračun. V idealnem primeru ga lahko vzamete od svojih specifičnih potrošnikov. Za ta primer pa uporabljamo običajne povprečne vrednosti:
- LED luč ob poti ali posamezna luč, vsaka cca 6 vatov
- Reflektor ali reflektor, povprečno kot mešana uporaba LED in druge tehnologije, približno 25 vatov vsak
- Klasična stenska ali stropna luč, vsaka cca 25 vatov
- Dekorativna razsvetljava kot veriga luči, 200 LED, vsaka veriga cca 60 vatov
- Rastlinske luči, približno 100 vatov vsaka (površinski reflektor)
- Rastlinske luči, približno 12 vatov vsaka (en reflektor)
Vaša poraba
Na žalost ni dovolj, da preprosto seštejete svoje potrošnike in določite uspešnost. Navsezadnje ni zanimiva čista poraba energije vaše razsvetljave, temveč celotna poraba v določenem časovnem obdobju, v tem primeru v enem dnevu. Zato morate svojim posameznim svetilkam zdaj dodeliti časovna obdobja, da preidete z izhodne moči v vatih (W) na porabo energije na čas v vatnih urah (Wh).
Spet navedene luči predstavljajo primer, ki ga seveda zamenjajte z vašimi dejanskimi vrstami in količinami luči:
- Osvetlitev poti 6 W, 8 kosov, čas delovanja zvečer 6h=288 Wh
- Reflektorji 25 W, 2 kosa, čas delovanja preko detektorja gibanja vsak 0,5h=25 Wh
- Stenska luč 25 W, 1 kos, čas delovanja cca 2h=50 Wh
- Svetlobna veriga 60 W, 2 kosa, čas delovanja čez noč 12h=1.440 Wh
- Rastlinska luč 12 W, 3 kosi, ves dan=432 Wh
Rezultat trenutneSkupna poraba za osvetlitev 2.235 Wh.
Torej je vaša dnevna poraba električne energije za vrtno in hišno razsvetljavo približno 2,2 kilovatne ure (kWh)
Območje zbiralnika in trenutni donos
Zdaj, ko veste, koliko električne energije porabite, je čas, da jo proizvedete. Ker zaenkrat poznate samo svojo porabo, ne veste pa še, kako velik mora biti povezan solarni sistem, na tej točki računamo za nazaj.
Pozimi morate domnevati, da izkoristek fotonapetostnega sistema ne ustreza standardu svetlega poletnega dne zaradi kratke dnevne svetlobe, slabega vremena in na splošno manjšega sončnega sevanja. Kot vrednost izračuna predpostavimo, da je največji donos okoli 30 % največje poletne proizvodnje.
To pomeni:
Dnevna poraba 2,2 kWh / odstotek izkoristka 0,30 (=30%)
=7,3 kWh ciljne dnevne moči sistema
S tem rezultatom izračuna lahko zdaj pri ponudnikih otočnih fotonapetostnih sistemov ugotovite, kateri sistem zagotavlja želeni donos. Odvisno od proizvajalca bi bil prava izbira otočni sistem z močjo 1500 vatov in skupno dnevno močjo od 7 do 8 kWh na sončen dan. Za to je potrebna površina zbiralnika okoli 10 kvadratnih metrov, ki jo je mogoče zlahka namestiti na streho garaže ali lope.
Kot lahko vidite, lahko s tehničnega vidika porabo električne energije vašega sistema zlahka pokrijete s solarnim sistemom.
Ekonomska perspektiva
Drugo vprašanje je o ekonomski upravičenosti takšne konstelacije. Tudi tukaj najprej ustvarimo nekaj domnevnih osnovnih vrednosti, da jih nato uporabimo za preprost izračun donosnosti:
- Nabavni stroški za solarni sistem 1.500 W kot celoten sistem, vključno s skladiščnim in inštalacijskim materialom približno 2.700 EUR
- Cena porabe kilovatne ure iz javnega elektroomrežja cca 0,35 EUR (odvisno od ponudnika, tarife in celotne porabe)
- Ostali stroški napeljave za električne napeljave za razsvetljavo=0,00 EUR (vseeno kot stroški, tudi potrebni pri električnem napajanju)
Tako dobimoStroški za elektriko na dan (skupna poraba 2,2 kWh x 0,35 E / kWh) 0,77 EUR.
Stroški električne energije na zimsko fazo (predpostavljeno od novembra do marca, tj. 5 mesecev s povprečno 30 dnevi): 0,77 EUR x 150 dni=115,50 EUR
Če zdaj pogledate samo svojo zimsko razsvetljavo, boste prišli do zaključka, da bodo stroški vašega fotovoltaičnega sistema po približno 23,5 letih pokriti s prihranjeno elektriko.
Če greš zdaj še korak dlje in predpostaviš, da je zimska poraba celoletna povprečna poraba, se vračilna doba izjemno skrajša.
Pri obratovanju 365 dni v letu prihranite 365 dni x 0,77 EUR=281,05 EUR / leto ob konstantni porabi. V skladu s tem premislekom sončni elementi ustvarijo lasten dohodek po nekaj več kot 9,5 letih.
POZOR:
Kljub intenzivni zimski razsvetljavi pričakujte znatno višjo poletno porabo črpalk itd.izven. Ker je donos poleti znatno višji, bo realna doba vračila za vaš sistem verjetno celo nižja od približno ocenjene vrednosti skoraj 10 let.
Razmislek – sončni sistem ali ne?
Navsezadnje se morate sami odločiti, ali je uporaba solarnega sistema za osvetlitev pozimi dejansko možnost. S tem preprostim primerom izračuna pa lahko hitro ugotovite, kako hitro se bo tak sistem v vašem konkretnem primeru izplačal.
Predpostavimo, da 10 do 15 let delovanja ne bo problem, preden solarni moduli znatno izgubijo svojo zmogljivost. Če želite biti varni, vas proizvajalci teh sistemov pogosto podpirajo z veliko podrobnejšimi izračuni porabe in vračilnih dob, ki vam pomagajo pri odločanju.
