Zasnova potoka je v bistvu odvisna od pogojev posameznega vrta. Tu je še posebej pomembno načrtovanje, in sicer celotnega toka od izvira do izliva.
Predhodni premisleki
Najprej je treba razjasniti, ali naj potok teče v ribnik ali naj sam polepša vrt. V kombinaciji z ribnikom se napaja s tem, za kar mora biti vodna črpalka deponirana bodisi v ribniku bodisi v posebnem jašku. Črpalka dovaja vodo iz ribnika po cevi do izvira potoka. Potoki brez ustja ribnikov pa tvorijo svoj vodni krog. Voda teče v zbiralno jamo in jo črpalka po cevi tudi prepelje nazaj do izvira.
Upoštevajte razmere na vrtu
Pogoji na vrtu, zlasti naklon, določajo, kakšen potok ustvarite. Tu ločimo dva osnovna modela. Če je naklona malo ali ga sploh ni, uporabimo travniški potok, kot ga pogosto najdemo v naravi. Zasnovan je v velikih meandrih (v obliki črke S) z majhnimi prelivi, majhnimi slapovi, zožitvami in razširitvami različnih globin za ohranjanje gibanja vode. Če je naklon strmejši, je treba ustvariti več zapor, ki so zaščitni znak Plätscherbacha, v tesnem zaporedju. Odvisno od vaših želja in okoliščin so to lahko kratke ali dolge stopnice, vendar naj višina med posameznimi deli ne presega 10-20 cm. Pri tovrstnem potoku je treba oblikovati tudi zožitve, razširitve in različne globine potoka.
Širina, dolžina, oblika
Povprečna širina potoka naj bo približno 50 cm, lahko pa se spreminja z ožjimi in širšimi deli. Možen je tudi majhen otok. Potok naj bo dolg vsaj 3 m, pravilno pa začne teči šele, ko je daljši od okoli 6 m. Meandri naj tvorijo dolge črte S, ne pa ostrih kotov, saj voda tu zlahka prestopa bregove. Zdi se tudi nenaravno. Potok mora biti v povprečju globok 25 cm, različne globine pa zagotavljajo raznolikost.
Pričakovanja toka
Res deroč potok ni samo neuresničljiv za vrt, ampak tudi onemogoča življenje večini rastlin in živali v in ob potoku, zato naj tudi žuboreč potok teče le počasi. Želeno in idealno različno hitrost vode lahko dosežemo z različnimi orodji. Globlji ali širši del, morda celo pri tleh, omogoča, da se voda kopiči in tako skoraj miruje. Ožji odseki, manjše globine, kamenje ali les v potoku omogočajo hitrejši pretok vode, prav tako tudi zapore, ki delujejo kot slapovi in obogatijo vodo s kisikom. Z nekaj kamni, ki so postavljeni na jeze kot prekinitve pretoka, voda ne dere samo navzdol.
Smiselna je skica na papirju, kako naj bodoči potok teče na vrtu.
Navodila za gradnjo
Vedno je najbolje začeti kopati pri ustih. Tu so opredeljena različna območja, kot so močvirna območja, otoki, globoka in plitva mesta, širi in ozka mesta.
Zdaj je čas, da dobite potrebne materiale. Če je tok daljši (od pribl. 3 m) in/ali ga je treba spreminjati, je priporočljiva posebna obloga za ribnik, ki naj bi bila v idealnem primeru debela 1 mm, da prenese obremenitev, ki jo povzročajo voda, kamenje, jezovi in tudi korenine lahko. Folija se mora prekrivati 20-30 cm na obeh bregovih potoka, torej mora biti širša od dolžine potoka. Obloga za ribnike se običajno prodaja na metre od širine 2 m. Folijo vam lahko nalepi tudi proizvajalec. Najprimernejša je PVC folija, saj jo lahko zlepimo v ustrezne trakove in po potrebi kasneje zakrpamo.
Posebno lepilo je na voljo v prodaji. Samoumevno je, da naj bo lepilnih mest čim manj, saj vedno predstavljajo nevarnost puščanja. Lepilna mesta naj bodo vsekakor vzdolžna (obrnjena navzdol) in ne vodoravna, sicer se lahko hitro ujame pesek in druga manjša umazanija. Obloga za ribnike debeline 1mm stane okoli 5-5,50/m2, zato se splača pogledati akcijske ponudbe. Še dražja, a enostavnejša je uporaba že pripravljenih potočnih školjk, ki so primerne le za krajše potoke. Na voljo so v naravnem kamnu ali umetni masi in se med seboj enostavno kombinirajo.
V specializiranih trgovinah so tudi kompletni modularni sistemi iz plastičnih delov, s katerimi si najlažje zasnujemo potok od izvira do izliva. Vendar je to tudi najdražja možnost za tok in je ne morete oblikovati posamično. Prod in večje kamne potrebujemo za prekrivanje membrane okoli struge, robov ali za ustvarjanje ovir, ki vzburkajo vodo. Pomembno je, da ne uporabljate apnenčastih kamenčkov, da ne bi po nepotrebnem povečali kislosti vode. Z lesom lahko pokrijete tudi oblogo ribnika na bregu in zgradite jeze. Nikakor pa ne uporabljajte impregniranega lesa, saj v vodo pridejo strupene snovi. Običajni les na neki točki zgnije in ga je zato treba vsake toliko zamenjati.
Če je teren zelo kamnit ali ima veliko korenin, priporočamo posebno zaščito za ribnik ali plast peska. Na vrh se nato položi folija. Seveda je treba pri izkopu te plasti upoštevati in zato po potrebi kopati globlje.
Najpomembneje je, da folijo pritrdite na rob. Na mestih, ki naj bi bila dostopna, mora biti utrdba brežine trdna. Pri tem pomagajo tlakovci, ki najdejo oporo v peščenem sloju. Več plošč, zloženih v obliki rahle stopnice, sega izven membrane od dna potoka do površja. Vzdolž njih se položi folija, pri čemer se predzadnja plošča pokrije s kosom flisa, da se čeznjo potegne folija. Potem je tu še kos flisa in končno zadnja plošča, ki je edina vidna.
Ne glede na to, ali mora biti rob dostopen ali ne, mora biti folija pravilno pritrjena, da voda ne teče iz potoka v okolico. Če želite to narediti, naredite majhen zid iz zemlje ali kamnov vzdolž brega, nad katerim je nameščen film. Konec je nato postavljen navpično navzgor, da prepreči kapilarno delovanje, kjer voda teče v sosednje struge. Nepotrebni konci folije so zdaj odrezani in prekriti s kamenčki ali lesom.
Številne najlepše potočne rože potrebujejo močvirje. To pomeni, da imajo rade mokre noge, vendar brez toka, zato jim ni prostora v strugi. Močvirna območja je mogoče preprosto ustvariti z ravnimi mrežastimi ploščicami ali naravnimi kamni brez ostrih robov, ki so zloženi drug na drugega v stopnišču od dna potoka do površine. To območje, ločeno od tekoče vode, je napolnjeno s hranljivo revno prstjo. Kamni zagotavljajo dovolj vode, da je zemlja trajno vlažna, močvirske rastline pa imajo raje vodostaj 0–5 cm.
Ko je vse končano, je čas za najboljši del: sajenje. Paleta rastlin za potok in okolico je pestra. Tukaj morate le paziti na ustrezne lokacijske zahteve. Če sadite v samem potoku, vam lahko pomagajo mrežaste košare ali majhne vreče za rastline, ki so napolnjene s hranilno revno zemljo in obtežene s kamenčki. Izbor mora biti narejen tako, da breg ni več viden (traja približno eno leto) in svetli barvni poudarki sijejo od pomladi do jeseni.
Potok ni samo lep in (žal) zelo redek v vrtovih, ponuja tudi življenjski prostor številnim živim bitjem in kdor mu dovoli, da teče v ribnik, izjemno izboljša kakovost vode v ribniku. Zato pomembno prispeva k biološkemu ravnovesju. Za optimalno opravljanje funkcije filtra pa mora neprekinjeno delovati od konca aprila do sredine oktobra; tudi ponoči. Če se ne uporablja dlje kot 2-3 ure, pomembni mikroorganizmi odmrejo.
