Hruške so okusne in sladke. Zato ima veliko ljubiteljskih vrtnarjev hruško na svojem vrtu ali pa jo namerava kupiti. Vendar sajenje in nega nista tako enostavna. Hruške so občutljive.
Potrebujejo idealno lokacijo in nenehno jih je treba preverjati glede bolezni in škodljivcev.
Rastline
Dobro je, če je lokacija nekoliko senčna. Drevo pa ne sme imeti premalo sonca, sicer hruške ne bodo razvile svoje polne arome. Idealno je toplo, zaščiteno mesto. Globoka tla so pomembna. Primerna je tudi zemlja, pognojena z gnojem. Rastlinski substrat, ki je preveč kisel, je treba apneti. Če je zemlja prevlažna, je koristna drenaža, da lahko odvečna voda odteče.
Tla morajo biti brez plevela. Sadilna jama naj bo nekoliko večja od koreninske grude hruške. V luknjo se vstavi steber za oporo hruške. Drevo postavimo naravnost v sadilno jamo in na isto globino kot prej. Korenine so nekoliko razprte. Poškodovane dele previdno odrežemo s čistimi škarjami. Zdaj se vrhnja plast zemlje napolni in znova in znova pritiska navzdol, dokler ni luknja dobro zapolnjena. Končno je treba zemljo res močno poteptati. Hruška je s trakom privezana na nosilni steber. Pomembno je, da drevo dobro zalijemo. Dokler ne zraste, ga je treba redno zalivati.
Na neugodnih legah sadimo le izbrane, manj občutljive sorte hrušk, ki so še posebej dobro opremljene proti pozni zmrzali. Pomembno je, da se mulčenje izvaja vse leto. Treba ga je gnojiti, ker so potrebe po hranilih visoke. Priporočljivo je redno dodajanje komposta.
Prvi rez
Prvi rez poteka od sredine februarja. Veje, na katerih poganjajo poganjke za hruške, vodilne veje, porežemo približno na tretjino dolžine. Rez naredimo približno 1 cm nad navzven obrnjenim popkom. Cilj poseka je terasasta hruška. Vse veje, ki jih ne uporabimo za izgradnjo krošnje, prvo leto odrežemo 1 cm nad vilicami. Sekundarne veje se skrajšajo za polovico. Veje na teh so odrezane na 1 cm.
Poletni kroj
Poleti porežemo samo letos zrasle poganjke na dolžino 10 cm. Če drevo obrodi le malo ali sploh ne obrodi, je treba število cvetov zmanjšati tako, da jih odrežemo.
Letni rez
Redno obrezovanje spodbuja rast in cvetenje dreves. Osrednji poganjek odrežemo. Čez podolgovate stranske poganjke naj štrli le približno za škarjasto dolžino. Drevo mora biti usposobljeno za široko krono. Premer krošnje je lahko do 8 metrov in več. Glavne poganjke krajšamo, pazimo na široko obdelavo! Poganjke po potrebi zakoličimo, privežemo ali obtežimo. Krošnje morajo biti vedno odrezane tako, da so preplavljene s svetlobo. Po potrebi lahko krono razbremenimo z redčenjem. Za preprečevanje staranja je občasno priporočljiv oster rez.
Topiar
V pomanjkanju prostora ali za boljšo ureditev vrta lahko hruške vzgajamo tudi kot vzpenjavke na hišnem zidu ali na rešetki. Ne obrodi veliko sadežev, a izgleda dobro.
Bolezni
Hruške so občutljive na številne škodljivce in bolezni. Najpogostejša je mreža hrušk. Kažejo ga oranžne lise na listih. Odpornih hrušk še ni. Kot preventivni ukrep ne smete saditi vrst brina v bližini, služijo kot vmesni gostitelji. Če je okužba huda, je potrebno kompleksno škropljenje, ki ga je treba večkrat ponoviti. Če je okužba majhna, vam ni treba storiti ničesar.
- Hruškov listni sesalec – ta vrsta bolhe prezimi kot žuželka v lubju. Jajčeca odlagajo v konice poganjkov. Ličinke izločajo medeno roso, ki se nato razvije v sajasto plesen, ki prizadene vse dele rastline. Vse, kar je prizadeto, je treba odrezati in uničiti. Prevleka iz lubja zmanjša možnost prezimovanja. Plenilske žuželke zdesetkajo populacijo bolh.
- Hruškova žolčnika – črvi so se zagnali v plod. Za boj proti njej poberite in uničite plodove junija/julija. Če to ni mogoče, sadje nabirajte in uničujte vsak dan! V nasprotnem primeru črvi migrirajo v zemljo, se tam zabubijo in predejo, spomladi pa se cikel začne znova.
- Pomanjkanje bora – pojavlja se pogosto. Kažejo se z deformiranimi in nagubanimi plodovi. Meso je olesenelo. Večino časa drevo ne cveti ali pa listi postanejo rumeni in krhki. Konice poganjkov odmrejo. V primeru dejanskega pomanjkanja bora na kvadratni meter natrosite cca 10 g boraksa in dobro zalijte.
- Firebrand – je mogoče prijaviti. Povzroča jo bakterija Erwinia amylovora. Povzročitelj se običajno trajno ustali, če so izpolnjeni ustrezni klimatski pogoji in so na voljo ustrezne gostiteljske rastline. Vse prizadete dele rastlin je treba dosledno odstraniti. Fitofarmacevtska sredstva niso dovoljena.
- Monilia – je gliva, ki prezimi na drevesu in se spomladi, predvsem ob dežju in vetru, razširi na cvetna peclja. Gliva zamaši poti vej, listi in cvetovi pa porjavijo. Prizadeti so lahko tudi plodovi. Gliva je običajno posledica poškodbe hruške. Proti glivicam se borijo z bakrenimi izdelki, ki pa so na vrtovih prepovedani.
